Odrske postavitve


Ples z bosmani

  • Avtor odrske postavitve: Vasja Samec
  • Avtor glasbene priredbe: Igor Vidovič
  • Besedilo pesmi: Mi pa mamo ženina
  • Avtor kostumske podobe: Anja Kostanjevec, dr. Marija Makarovič
  • V postavitvi so prikazani plesi, ki so oblikovno značilni za Markovce. To so: Štajeriš, Kosmatača, Špic polka, Rašpla, Čindara.
  • Trajanje: 10 min

Ples z bosmani je običajno pred snemanjem nevestinega venca ali ob koncu svatbe. Splet prikazuje dialog med kopjašem in starešino. Slednji nikakor noče sprejeti ponujenih darov, katere prinašajo gostovanjci. In tako se bije besedni boj med kopjašem in starešino. Ampak šele čez čas starešina spozna, da je vse na mestu in tako le sprejme darove, ki jih prinašajo.


Prijatelj moj, nič se ne ženi

  • Avtor odrske postavitve: Vasja Samec
  • Avtor glasbena priredba: Uroš Kekec
  • Avtor kostumske podobe: Anja Kostanjevec, dr. Marija Makarovič
  • Besedilo pesmi: Terezija Maroh, Marija Hrga (Zabovske pevke)
  • Plesi: Sirota, Štajeriš, Salta Štajeri, Maršaljenka, Pojštertanc.
  • Trajanje: 8.30 min

Skozi pesem, ki je delo ljudskih pevk iz Zabovec, se prikaže zgodba med “ledik” (samsko) in poročeno ženo. Slednja jo ves čas prigovarja, naj se nikar ne ženi, saj kot sama najbolj zna, ni lepšega kot ledik stan. Vendar dekle le najde svojo simpatijo, s katero skozi ves splet kažeta znake zaljubljenosti. S plesno igro “pojštertanc” le ta privede do končnega razpleta, ko se na koncu med poljubom sama znajdeta sredi plesišča.


Bil Jure je fantič vesel

  • Avtor odrske postavitve: Peter Bezjak
  • Avtor glasbene priredbe: Mitja Petek
  • Avtor kostumske podobe: Anja Kostanjevec, dr. Marija Makarovič
  • Besedilo pesmi: Terezija Maroh (Zabovske pevke)
  • Plesi: Štajeriš, Maršaljenka, Zibenšrit, Kosmatača, Meteltanc, Mravljinovec.
  • Trajanje: 9.00 min

Skozi začetno pesem se napove zgodba, ki se v nadaljevanju kaže skozi celoten ples. Ta pripoveduje, kako se Jure zaljubi v bogato sosedovo hčer. Ker pa je sam revnega stanu, ga Urška sploh ne opazi, kaj šele, da bi ljubezen bila uslišana. Zgodbo dodatno zaplete drug premožnejši fant, ki si “kupi” ples in tako dobi pravico, da prvi zapleše z Urško. Ko na koncu Jure Urški izpove svojo ljubezen ga ona zavrne in tako užaljen zapusti plesišče. Ampak tudi Urško na koncu čaka kazen.


Snočkaj pri ljubici

  • Avtor odrske postavitve: Peter Bezjak
  • Avtor glasbene priredbe: Mitja Petek
  • Avtor kostumske podobe: Anja Kostanjevec, dr. Marija Makarovič
  • Besedilo pesmi: Snočkaj pri ljubici (Slavica Cvitanič)
  • Plesi: Trojka, Marširjanka, Polka za debelo repo, Galop polka, Ples s klobukom.
  • Trajanje: 9.30 min

Zgodba se odvija v vaškem okolju, kjer fantje, vsi ponosni in pogumni, dvorijo dekletom. Prepevajo jim pesem, one pa jih pozorno poslušajo. Kmalu zatem se izkažejo z resnejšo igro, ki vključuje klobuke. Poteka namreč tako, da postopoma vsakič izpade eden. Tako na koncu zmaga najboljši, ki si zasluži ples s svojo izvoljenko.


Müha

  • Avtor odrske postavitve: Peter Bezjak
  • Avtor glasbene priredbe: Mitja Petek
  • Avtor kostumske podobe: Peter Bezjak
  • Plesi: To je tista muha, Ploskanje pod koleni, Po zeleni trati (Ti si baba nora), Milica, Ketnpolka, Špegltanc.
  • Trajanje: 9.00 min

Pust je čas, ko veselje in ples prideta najbolj do izraza, prav tako pa tudi priložnost, da človek z maskiranjem spremeni svojo identiteto in tako prevzame novo vlogo, kot jo sicer živi v vsakodnevnem življenju. Z masko privzame novo osebnost, ki mu odpira novo območje ravnanja in vedenja.

Osrednji lik postavitve je muha, ki moti maškare, medtem ko plešejo med seboj. Kasneje se jim pridružijo dekleta, ki z ubranim petjem muho umirijo, a jim hkrati pripravijo novo potegavščino. Nadaljevanje privede do končne igre »špegltanc«, kjer dekleta izbirajo najlepšo maškaro.


Štelnga

  • Avtor odrske postavitve: Mojca Kostanjevec
  • Avtor glasbene priredbe: Metod Kostanjevec, Lea Krajnčič
  • Avtor kostumske podobe: Bojan Glaser, FS FD Rožmarin Dolena
  • Besedilo pesmi: Oj, ta soldaški boben
  • Plesi: Drgalca, Sprijemalka, Cvajšrit
  • Trajanje: 8.00 min

Pisalo se je leto 1914. Miren vaški vsakdan je vznemirila vest, ki je prebudila mlade fante. “K vojakom pojdemo!”. Vojaški nabor ali po domače »štelnga« je v tistem času pomenila dolgo pričakovano potrditev sposobnosti sprejema fantov v vojsko. Okrašeni s »pušeljci« so končno pokazali, da so postali »pogumni možje«. Ko bi takrat le vedeli…